sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "kovač šebart in krek".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo kovač šebart in krek med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Pogosto skupaj z
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Kovač-Šebart in Krek, da načelo svobodnega odločanja vključuje kot prvi pogoj, da se subjekt lahko odloči, vključuje pa tudi posledice odločitev.
Kovač Šebart in Krek (2009) pravita, da za oblikovanje vzgojne zasnove v javnih šolah obstajajo zakonske določbe, ki predpisujejo vzgojni načrt vsake šole.
Kovač Šebart in Krek (2009) pravita, da je izbor vrednot, ki je naključno izbran iz strani staršev, učencev in strokovnih delavcev, povsem neutemeljen.
Kovač Šebart in Krek, izpostavlja, da obstajajo nekatere univerzalne vrednote in norme, ki jih najdemo v vseh kulturah.
Kovač Šebart in Krek (2009) pravita, da mora šola ugotavljati, kako se pravice in dolžnosti konkretno udejanjajo in ustvarjajo odgovorne učence.
Kovač Šebart in Krek (2009) pojasnjujeta, da vse, kar učitelj počne, ima v nekem smislu vzgojne učinke - čeprav ne vedno zaželenih.
Kovač Šebart in Krek (2001) trdita, da vključevanje drugih okoliščin, ne le znanja, v kriterije ocenjevanja motivira učenca le kratkoročno.
Kovač Šebart in Krek (2009, str. 69-70) utemeljujeta, da je postavljanje formativnih ciljev kot operativnih in merljivih ciljev skrajno problematično iz več razlogov.
Kovač Šebart in Krek ( 2003 ) trdita , da morajo romski otroci imeti zagotovljene možnosti vzgoje in izobraževanja v maternem jeziku .
Kovač Šebart in Krek (2009, str. 190) poudarita, da je odnos med učiteljem in učencem determiniran tudi s strani institucionalnega okvira šole.
Kovač Šebart in Krek ( 2001 , str. 18 ) pojasnjujeta , da na podlagi zakonskih obvez v šolah potekajo tudi določeni procesi samoevalvacije dela .
Kovač Šebart in Krek pravita, da živimo v družbi, v kateri se prepletajo različne tradicije.
Kovač Šebart in Krek (2007, str. 41) menita podobno, in sicer pravita, da staviti na participacijo pomeni jasno artikulacijo dejanskih meja.
Kovač Šebart in Krek (2009) pojasnjujeta, da sistem vzgoje in izobraževanja sloni na omenjenih dokumentih iz dveh razlogov.
Kovač Šebart in Krek (2009) kot cilj vzgoje izpostavljata tri razsežnosti človekove osebnosti: avtonomijo, odgovornost in svobodo.
Kovač Šebart in Krek ( 2003 str. 34 ) omenjata , da so romski otroci , otroci s posebnimi potrebami zaradi socializacijskega primanjkljaja .
Kovač Šebart in Krek (2007) omenita, da težava nastane tudi, če otroci odločajo zgolj o nepomembnih zadevah.
Šola s tem omogoča izvajanje dejavnosti, ki posameznim učencem pomenijo uresničevanje njihove pravice do religioznih prepričanj ter govora (Kovač Šebart in Krek, 2009).
Sklenemo lahko, da so učiteljeva vzgojna ravnanja vedno del kompleksnejše situacije in imajo tudiv celoti učinke vzgojne situacije (Kovač Šebart in Krek 2009).
Ti cilji so : po končanem tretjem razredu je otrok sposoben razumeti in tvoriti osnovna sporočila v slovenskem jeziku ( Kovač Šebart in Krek , 2003 ) .